Kako poiskati verodostojne vire informacij? Ali lahko medijske vsebine vplivajo na duševno zdravje? Kaj lahko učitelji in novinarji skupaj naredimo za svetlejšo prihodnost otrok, ki želijo živeti v svetu brez vojn?
Odgovore na ta in še durga vprašanja smo v Časorisu iskali skupaj z učitelji iz številnih držav Zahodnega Balkana in EU na dveh mednarodnih konferencah.
Prvo, ki smo jo v začetku oktobra pripravili v Podgorici, smo namenili razpravi o povezavi med medijsko pismenostjo in duševnim zdravjem. Naslovili smo jo Media Literacy for Healthier Minds: Educators’ Crucial Role in Building Resilient Futures.
Potekala je v angleškem in srbskem jeziku in na njej so mnenja soočili medijski in drugi strokovnjaki, učitelji in zainteresirana javnost.
Prihajamo iz različnih držav, smo raznoliki, vendar nas nekaj povezuje. Vsem nam je mar za otroke in njihovo prihodnost. In ta povezava je močnejša od vsega, kar bi nas lahko ločilo. Skupaj lahko pomagamo spremeniti svet na bolje.
Učitelji, vi ste dragoceni nosilci prihodnosti, in upamo, da vam bo naše srečanje pomagalo še dodatno obogatiti vašo poslanstvo.
dr. Sonja Merljak Zdovc
Ustanvoiteljica in odgovorna urednica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc je kot ključni namen konference izpostavila vprašanje, kaj lahko novinarji storijo, da bi bili učiteljem v pomoč.
Prav tako je želela spodbuditi razpravo o tem, kako smiselno, varno in preudarno uporabljati tehnološke in druge inovacije, saj te – prek novinarjev, medijskih vsebin in družbenih omrežij – pomembno vplivajo na duševno zdravje otrok in mladih.
Pri izrekanju dobrodošlice sta se ji pridružili Nicole Otallah, namestnica ameriškega veleposlanika v Črni Gori, in Mirjana Vidakovič, prva svetovalka na slovenski ambasadi v Črni Gori. Nicole Otallah je poudarila, da so v današnji hitro spreminjajoči se informacijski krajini grožnje, ki jih prinašajo tuje manipulacije informacij, večje kot kdajkoli. Da bi se jim zoperstavili in se zavzeli za bolj bolj zdravo, odprto in odporno informacijsko okolje, moramo napraviti odločne korake.
»S povezovanjem učenja medijske pismenosti in ponovnim zaupanjem v medije, lahko spodbudimo kritično mišljenje med učenci. Skupaj lahko zgradimo prihodnost v regiji in v državi, kjer bodo angažirani državljani, angažirani učenci, angažirani učitelji, informirani s pomočjo profesionalnih medijev, bodo temelj demokratične družbe.«
Mirjana Vidakovič je izpostavila pozitivno sodelovanje Slovenije in Črne Gore pri izmenjavi učiteljev. Takšnega sodelovanja, kot ga je vzpostavil Časoris z organizacijo konference, pa po njenih besedah še ni bilo.
»Ker se vsi zavedamo, kako nevarne so lahko dezinformacije, je izrazila zadovoljstvo s tem, da bodo na konferenci dobili ustrezna znanja za njihovo prepoznavanje in zmanjševanje škode zaradi njih.«
Glavna govorca na konferenci sta bila strokovnjak za medijsko pismenost Josh LaPorte, ki je predstavil primere dobrih praks po svetu, in psihologinja dr. Julijana Cicović Maslovar, ki je spregovorila o vplivu medijev na duševno zdravje otrok.
Josh LaPorte je spregovoril o praktičnih strategijah obravnavanja medijske pismenosti v učilnici, zlasti na njegovem uspešnem primeru iz Bolivije. Tam so se osredotočili na sodelovanje v vladnimi predstavniki (in zagovarjali medijsko pismenost v šolah), učitelji in šolami ter lastniki neodvisnih medijiv in novinarji ter oblikovali močno iniciativo za medijsko pismenost. Po petih letih jim je uspelo prepričati ministrstvo za izobraževanje za uvedbo šesttedenskega pouka medijske pismenosti na vse srednje šole. Dijaki jo imajo znotraj obveznih ur španščine.
Učne načrte moramo nenehno posodobljati zaradi vse večje grožnje dezinformacij, ki lahko škodijo naši mladini. Čeprav tistih šest obveznih tednov vključuje ‘zabavne stvari’, kot so novinarska tekmovanja v pisanju, so osredotočeni na: poučevanje razlike med resničnimi in ‘lažnimi’ novicami, preverjanje virov in dejstev, razumevanje medijskega lastništva, delovanje algoritmov, gradnjo zaupanja in skupnosti z zaupanja vrednimi novičarskimi viri, sodelovanje s starši ter učenje o nevarnostih, s katerimi se novinarji srečujejo pri delu.
Josh LaPorte
Poudaril je, da moramo osvetljevati ‘prave novice’, izpostavljati lažne novice in vedno braniti dejstva, saj so ključna za delovanje demokracije. To mora biti ključen steber izobraževanja mladih, pri katerem moramo sodelovati vsi.
Dr. Julijana Cicović Maslovar se je posvetila strategijam za podporo duševnega zdravja mladih v digitalni dobi. Opozorila je, da so mladi, ki veliko časa preživijo na druženih omrežjih in pametnih napravah, zato lahko bolj anksiozni in depresivni, ob tem imajo včasih težave z nadziranjem čustev; tudi zaradi zasvojljivega značaja družbenih omrežijl
Toda poudarila je tudi, da na družbenih omrežjih mladi najdejo tudi koristne informacije in se o svojih težavah pogovarjajo z vrstniki.
»Moramo se naučiti izkoristiti dobrobit družbenih omrežij. Digitalni svet v resnici ponuja mnogo rešitev – lahko smo v stiku z ljudmi, denimo v času epidemije. Tam je tudi prostor za pogovor o duševnem zdravju – obstajajo skupine za samopomoč, razbijajo stigme za duševne bolezni, mnogi prek njih prosijo za pomoč ali jo najdejo.«
Na paneliu o vplivu medijev na duševno zdravje je Olivera Nikolić izpostavila še, da moramo znati razlikovati med mediji in družbenimi omrežji in da lahko pozitivne spremembe vnese medijska pismenost.
V drugem paneli pa so sogovorniki iz partnerskih organizacij raziskovali, kaj učitelji pričakujejo od medijev in kaj lahko novinarji naredijo, da jim bodo v javnosti bolj zaupali.
Na delavnicah so se nato udeleženci podrobno seznanili z vsebinami na Časorisovem portalu za medijsko pismenost in učnimi pripravami, ki so prevedene tudi v albanščino, makedonščino in srbščino.
Pri organiziranju konference so Časorisu pomagali lokalni partnerji:
- Albanian Media Institute
- Media Centar Sarajevo
- Dren Gërguri
- Macedonian Institute for Media
- Montenegro Media institute
- Media Diversity Institute Western Balkans
Levji delež pri organizaciji je prispeval Institut za medije Crne Gore (Montenegro Media institute).
V Sofiji vsako leto poteka mednarodna konferenca, ki jo organizira Koalicija za medijsko pismenost v sodelovanju s Friedrich Naumann Freedom Foundation.
Letos smo na njej sodelovali tudi bolgarska izobraževalna platforma Knigovishte in otroški spletni medij Vijte ter slovenski spletni časopis za otroke Časoris.
V Časorisu smo pripravili panel Media Literacy in Europe: The Experience of Teachers, na katerem so sodelujoči predstavili primere dobrih praks iz Madažarske, Bolgarije, Romunije in Slovenije, ter delavnico, na kateri smo predstavili Časorisova inovativna učna gradiva za bolj učinkovito vključeganje novičarskih vsebin v pouk.
Konferenci sta potekali v sklopu projekta MediaWISE: Empowering Minds for a Resilient Future, ki ga financira ameriško zunanje ministrstvo
V Časorisu smo ga pripravili, ker si prizadevamo za odporno in dobro obveščeno družbo tudi v državah EU in na Zahodnem Balkanu. Konferenci smo zasnovali kot tisti del projekta, s katerim smo želeli udeležence opremiti z veščinami za prepoznavanje učinkov dezinformacij na duševno zdravje, za razumevanje ključne povezave med zaupanja vrednimi novicami in psihološkim blagostanjem ter učinkovito boj proti dezinformacijam v vseh oblikah.
S spodbujanjem medijske pismenosti želimo opolnomočiti učitelje iz držav Zahodnega Balkana, Bolgarije, Madžarske in Romunije, da sprejemajo informirane in premišljene odločitve ter izboljšajo duševno zdravje svojih učencev z zanesljivimi in točnimi informacijami.
Projekt financirata State Department in Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.
