Kaj pa, če ni vse res: primer mrtvega profesorja

Zakaj je moral umreti profesor? Tako se je glasil naslov objave na družbenih omrežjih, ki je sprožila pogovore o novi farmacevtski zaroti.

Toda – ali je objava sploh resnična? In kako lahko to sami ugotovimo, da se ne bomo po nepotrebnem vznemirjali in še za kanček bolj dvomili v vse okrog nas?

Prvi korak je, da se ob objavi ustavimo in o njej premislimo. Umrl je znani profesor, vendar o tem poroča neznana spletna stran.

Ali je to nenavadno? Kako se počutimo, ko to beremo?

Kadar je objava preveč nenavadna, da bi lahko bila resnična, se je smiselno vprašati, kaj pa, če res ni resnična.

In kadar v nas sproži močna čustva, denimo ogorčenje, se je prav tako smiselno vprašati, kaj pa, če ni resnična.

Potem ko se za trenutek ustavimo in premislimo, lahko izvedemo osnovne korake, s katerimi sami preverimo, kaj je res in kaj ni.

1. Informacija naj bi bila objavljena na spletni strani MMC, ki je del RTV Slovenija. Kakšen je url naslov objave? Je naslov, ki se začne: https://vagunoe.store … del portala rtvslo.si?
2. Fotografija prikazuje belolasega moškega. Ali je na fotografiji res Milan Krek? Imamo dovolj informacij, da smo v to lahko prepričani?
3. Objava nagovarja upokojence, med katerimi mnogi nimajo razvitih digitalnih spretnosti, da bi znali prepoznati zavajanje.
4. V objavi so uporabili močno čustveno nabite besede, denimo škandal, grozljivo.
5. V objavi so na videz navedena dejstva – denimo več let se je boril za resnico in preglednost zdravstvenega sistema, ali pa govoril je proti korupciji in nepravičnosti, ki po njegovih besedah prežemata celoten sektor, in še v svojih govorih in intervjujih je izpostavil pomembno vprašanje dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe za starejše – vendar brez kakršnihkoli dokazov in virov, ki bi potrjevala navedeno.
6. V objavi piše, da je bil zdravnik že napaden, vendar o tem ni poročal noben verodostojen vir informacij.

Zakaj se take informacije pojavljajo in kdo jih širi?

Mediji, ki so raziskovali objavo, so opazili, da gre v resnici za promocijo izdelka in njegovih zdravilnih učinkov, pred katerimi je že pred časom svaril tržni inšpektorat.

Dezinformacije običajno širijo tisti, ki imajo od njih koristi – z njimi se želijo bodisi finančno okoristiti ali krepiti svoj vpliv.

Ali so take zavajajoče objave dovolj pomembne, da bi se morali ob njih sploh ustaviti? Da, ker vsaka zavajajoča informacija spodbuja nezaupanje.

In ko je nezaupanja veliko, ko ne zaupamo več učiteljem, novinarjem, zdravnikom, farmacevtom, zaupamo tistemu, ki najbolj glasno vpije, četudi nima prav in nam njegovo vpitje lahko škodi.