Kaj pa, če ni vse res: še ena orjaška anakonda

| 24. 04. 2024 | Novice

Dve novici o strašljivih kačah smo na Časorisovem portalu za medijsko pismenost že obravnavali.

Ena se je izkazala za resnično, za drugo pa ne moremo biti prepričani.

Zdaj se je pojavila še novica o tretji, doslej največji kači na svetu. Kmalu po odkritju je poginila in še danes ni povsem jasno, zakaj.

Kako lahko ugotovimo, ali je šlo za verodostojno novico ali za spletno potegavščino?

Kako lahko raziščemo fotografijo brez pripomočkov?

Novico o najdbi največje kače na svetu je spremljala fotografija iz videa, ki jo je objavil prof. Freek J. Vonk. Poobjavili so ga številni mediji, tudi Časoris.

Ali sta fotografija in video pristna? Kako lahko to poskusimo ugotoviti?

Severna zelena anakonda. Vir: Profimedia
Severna zelena anakonda. Vir: Profimedia
  1. Oglejmo si fotografijo. S sošolko ali sošolcem se lahko v paru pogovorita o njej. Se vama fotografija zdi resnična in zakaj? Navedita argumente in jih zapišita. Pri tej nalogi ne uporabljajta nobenih pripomočkov. Na voljo imata pet minut.
  2. Vsak par predstavi svoje odgovore.

Primeri odgovorov

Novica je resničnaNovica je lažna
Objavljena je bila v medijih.Kača je prevelika.
Objavljena je bila v Časorisu.Kače ne plavajo v vodi.
Anakonde res živijo v Amazoniji.Ob smrtonosni kači plava človek – to je prenevarno.
Amazonija je velika in zato slabo raziskana.Človek ima oblečeno srajco, kar ni primerno za plavanje.
Po svetu ves čas odkrivajo nove živalske vrste.Posnetek je ustvarjen z umetno inteligenco.
Zveni preveč nenavadno.

3. Ko vsi pari predstavijo svoje razmišljanje, sledi glasovanje. Je novica resnična?

Kako raziščemo fotografijo s pripomočki?

4. Pri raziskovanju si zdaj lahko pomagata z mobilnim telefonom. Na voljo imata deset minut.

5. Kaj sta odkrila? Kako zdaj dojemata novico – je resnična ali lažna? Kdo si je premislil?

6. Poskusimo skupaj.

V Google vpišemo ogromna anakonda oziroma v angleščini giant anaconda. Ker gre za aktualno novico, lahko izberemo tudi možnost Novice oziroma News. Tako dobimo najnovejše rezultate in ne morebitnih zapisov o drugih dvomljivih kačah, ki jih je na spletu zelo veliko.

7. Izberemo enega od njih. Zaželeno je, da gre za objavo medija, ki ga poznamo in mu zaupamo.

8. Preberemo novico.

9. Vprašajmo se:

  • ali zveni verjetno;
  • ali je še kdo poročal o njej;
  • kdo je avtor;
  • kaj je namen sporočila;
  • ali v njem kaj manjka;
  • ali je besedilo slovnično pravilno,;
  • ali je portal, kjer je objavljena, verodostojen;
  • ali je fotografija pristna.

10. Osredotočimo se na vir besedila. Kateri sogovorniki, z imenom in priimkom, ali drugi viri informacij so omenjeni?

11. Te osebe poiščemo na spletu in ugotovimo, kako verodostojne so. Nastopajo še v kakšnih besedilih, imajo svojo spletno stran, nastopajo v kakšnem videu, kakšna so njihova znanja, reference?

Kako lahko raziščemo objavljeno novico?

Za primer si lahko izberemo novico: Našli največjo anakondo na svetu, glavo ima veliko kot človek

V tekstu povzemajo tabloidni spletni medij Daily Mail. To je britanski tabloid, ki pogosto objavlja manj preverjene in senzacionalistične novice, zato je sklicevanje nanj že lahko opozorilni znak, da moramo biti pozorni.

Kje začeti?

Kdo je vir informacije v prispevku?

Omenjeni so profesorji Jesus Rivas in Sarah Corey-Rivas in Freek Vonk, ki je med drugim tudi televizijski voditelj oddaj o divjih živalih. Priložen je video, ki ga je slednji objavil na Facebooku.

Freek Vonk ima ob imenu modro kljukico – to je za zdaj vsaj na tej platformi znak, da gre za verodostojno osebo.

Z izjemo uvoda BREAKING!!  A NEW (!) SPECIES OF GREEN ANACONDA!! je vse napisano v nizozemščini. Če smo dovolj radovedni, si lahko pomagamo s prevajalnikom.

Nato lahko poskusimo izvedeti kaj več o avtorju videa.

Kliknemo na njegovo ime, da nas pelje na njegovo stran. Vidimo, da ima 368 tisoč sledilcev. To je dober znak, saj pomeni, da gre verjetno za profil, ki obstaja dalj časa, torej ni nastal čez noč.

V sklopu Predstavitev lahko vidimo, s čim vse se ukvarja.

To lahko tudi sami preverimo.

V iskalno okno vpišemo kombinacijo imena in priimka ter dodamo besedo university.

Najdemo prve informacije, toda manjka fotografija, s katero bi ga lahko primerjali. Lahko bi šlo za soimenjaka.

Na spletni strani v razdelku Research output najdemo objavo:

To pomeni, da ga lahko povežemo z odkritjem nove anakonde.

V znanstvenem članku so navedeni še ostali avtorji. Ob strani pa najdemo tudi povezavo do izvirnega znanstvenega članka.

Na voljo je tudi njegov e-poštni naslov, kar je še dodaten dokaz več, da gre za verodostojno osebo. Prevaranti recimo ne razkrivajo osebnih podatkov in niso dostopni za javnost.

Odpremo lahko njegov profil na Instagramu in spletno stran.

Na profilu na Instagramu je spet ob imenu modra kljukica, torej lahko zaupamo, da je profil verodostojen.

Da gre verjetno za resnično osebo, lahko razberemo še iz preostalih objav, saj so na ogled različne fotografije iz različnih krajev, pri različnih aktivnostih, v različnih oblačilih.

Najdemo tudi objavo o anakondi.

Objava je v nizozemščini, vendar lahko spodaj izberemo možnost See translation. Tako jo lahko preberemo tudi v angleščini.

Preverimo še druge vire

Pozorni smo lahko tudi na krepke in prečrtane besede v objavi. Te namreč radi uporabljajo tisti, ki nas s svojimi objavami želijo zavesti. Je tudi v tem primeru tako? Pomagata si lahko s plakatom P.o.d.v.o.m.i.š.

Pri nadaljnjem raziskovanju si lahko pomagamo s ključnimi besedami iz objave:

  • odkritje: nova anakonda – severna zelena anakonda (angleško: northern green anaconda, latinsko: Eunectes akayima); lokacija: Venezuela, Surinam, Francoska Gvajana;
  • na videu: doslej edina znana vrsta zelene anakonde: južna zelena anakonda (southern green anaconda, latinsko Eunectes murinus), lokacija: v reki v Mato Grosso do Sul, Brazilija.

So komentarji uporabni pri preverjanju informacij?

Veliko uporabnikov komentira objavo, avtor pa na komentarje odgovarja. To je dober znak; tisti, ki kaj prikrivajo ali lažejo, ponavadi ne odgovarjajo na vprašanja, ugibanja.

Ponovno lahko izberemo možnost See translation, da vidimo, kaj sporoča.

Marsikdo meni, da gre za lažno novico. Avtor jim odgovarja, da je vse resnično.

Eden od uporabnikov se je spotaknil ob domnevno lokacijo posnetka, češ da voda v amazonskem pragozdu ni dovolj prosojna, da bi se lahko skozi njo videlo. Pravi, da je bil video posnet v Bonito MS (Bonito je kraj, ki se nahaja v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul). Dodaja še, da kača ni tako dolga (daljša od šest metrov), kot zatrjuje avtor.

Avtor mu je odgovoril, da ima prav glede lokacije, ne pa tudi glede dolžine kače.

Uporabnik je nato dodal, da bi moral v objavi razkriti pravo lokacijo.

Še en komentator profesorju očita zavajanje v povezavi z lokacijo.

Avtor mu je zato v odgovoru pojasnil, da nikoli ni trdil, da je bil video posnet v Amazoniji. Novo vrsto anakonde so res odkrili v severnem delu Amazonije.

Zelena anakonda, s katero plava, pa NI nova vrsta, ampak je E. murinus oziroma južna zelena anakonda. Posnetek je nastal v brazilski zvezni državi Mato Groso do Sul.

Dodal je še »nikoli nisem trdil kaj drugega. O tem sem pisal že prejšnje leto.«

A prav tako neskladje med besedilom in sliko lahko okrepi dvome v objavljeno novico.

Kako se je razpletla zgodba o severni zeleni anakondi?

Severna zelena anakonda je na žalost kmalu po odkritju poginila.

Poglejmo zadnjo profesorjevo objavo o smrti anakonde.

V njej je navedel avtorja videa. To je spet lahko dobra sled za raziskovanje.

A tudi v komentarju pod to objavo je uporabnik opozoril, da ne gre za novo vrsto orjaške anakonde.

Avtor mu je pritrdil in zapisal, da to drži in da so novo vrsto našli na severu. Na posnetku pa je južna anakonda (Eunectes murinus). »Toda še vseeno je žalostno …« je dodal.

Novico o njeni smrti je sicer razkril v eni od prejšnjih objav.

Kakšen je sklep?

Vsebino moramo vedno natančno prebrati. Še bolje je, če jo preberemo večkrat. Če bi kdorkoli od tistih, ki so novico širili, natančno bral, bi ugotovil:

  • da so odkrili novo vrsto anakonde, imenovano zelena severna anakonda;
  • da je bil v skupini znanstvenikov, ki so jo odkrili, tudi nizozemski profesor Freek Vonk;
  • da je Freek Vonk objavam o najdbi anakonde dodajal zavajajoče videe, saj ti videi v resnici ne prikazujejo nove vrste, ampak že znano zeleno južno anakondo;
  • da so številni mediji ob novici o najdbi nekritično objavili napačen video. Ena od redkih izjem je bil ameriški CNN.

Avtor je s svojim načinom objave pritegnil pozornost svetovne javnosti, kar mu ne bi uspelo, če podatku o novem odkritju ne bi priložil posnetka plavanja z anakondo, četudi druge vrste.

Ob gledanju videa je marsikdo pomislil, da ga je ustvarila umetna inteligenca. Iz zbranih podatkov lahko sklepamo, da je posnetek verodostojen, vendar ne prikazuje zelene severne anakonde, temveč njeno sorodnico – južno anakondo.