V Mladini so 26. aprila objavili prispevek Krvosesih stenic kar mrgoli: Ali kako je slovenska novinarska srenja podlegla propagandi.
Prav na vrhu spletne objave je posnetek zaslona Časorisove objave na platformi X. Tudi prva, uvodna poved v prispevku omenja Časoris (sledijo še naslovi iz drugih medijev): »Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra.«
Po eni strani smo v Časorisu počaščeni, da tednik Mladina na prvo mesto postavlja objavo v Časorisu, čeprav je ta nastala za objavami v drugih medijih, ki jih v Mladini omenjajo: RTV Slovenija, Delo, N1, Siol, Slovenec in Svet24.
Po drugi strani nam ni vseeno, da je Časoris omenjen v prispevku, ki domnevno razkriva podleganje slovenskih medijev propagandi.
Še posebej, ker novinar Borut Mekina v njem med drugim zapiše: »Težava z vsemi temi naslovi in članki je, da njihova vsebina ne drži. Velika večina slovenskih novinarjev je na nedolžnem primeru francoskih stenic podlegla dezinformacijam.«
Dva tiskarska škrata in ena neprebrana novica
V Časorisu veliko pozornosti namenjamo informiranju in izobraževanju o prepoznavanju različnih oblik zavajanja in dezinformacij.
Ker je naše dobro ime edina valuta, ki jo imamo, na očitek podrobneje odgovarjamo.
Najprej bomo opozorili na dva – verjetno – tiskarska škrata, kot smo včasih imenovali nehotene napake v medijih.
Prvič: V Časorisu nismo zapisali »Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile.« Zapisali smo: »Stenice so odšle na izlet v Pariz. Mnogi se bojijo, da bodo šle še kam«
In drugič: Olja na ogenj z navedbo »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« niso prilivali kolegi iz redakcije 24ur, kot se je zapisalo Borutu Mekini, ampak so ta naslov uporabili na portalu Svet24.
Če bi novinar dodal povezave na objave, bi to najbrž opazil.
In če bi prebral Časorisov prispevek, bi videl, da smo v Časorisu na kratko povzeli:
- New York Times (v katerem so poročali, da so se razširili posnetki stenic);
- Guardian (v katerem so citirali pariškega podžupana Emmanuela Grégoira, da nihče ni varen);
- RTV Slovenijo (kjer so zapisali, kako je moral londonski župan Sadiq Khan miriti lokalne prebivalce);
- in Delo (kjer so se v naslovu spraševali, v prispevku pa odgovarjali, ali lahko stenice pridejo tudi v Slovenijo).
V osrednjem delu prispevka v Časorisu pa smo bralcem predstavili, kaj so stenice in zakaj pri mnogih povzročajo stisko, pa tudi, kako se lahko pred njimi zavarujemo.
Česa vse v prispevku ni?
Prispevek v Mladini širitev panike povezuje z dvojniki oziroma doppelgangerji; to so spletne strani, ki se pretvarjajo, da so nekaj, kar niso.
A v njem ob omembi doppelgangerjev piše le, kako so jim nasedli v slovenskih medijih, ne pa tudi, kako lahko doppelgangerje prepoznajo in se pred njimi zavarujejo bralci.
Mimogrede: kako preprosto lahko vsakdo ustvari doppelgangerja, je prav na primeru lažnega prispevka v Mladini že leta 2017 prikazal tedaj še dijak Gimnazije Vič Urban Lečnik Spaić in za svoje delo med drugim prejel priznanje Faca leta 2018.
Avtor v prispevku v Mladini navaja besede francoskega ministra za evropske zadeve, da naj bi »za paniko s stenicami stale ruske službe«, in dodaja: »Povezavo z “ruskimi propagandnimi prizadevanji” so odkrili neodvisni preverjevalci dejstev, ki delujejo v okviru tiskovne agencije AFP in javne televizije France24.«
Prispevek o stenicah na portalu France24, ki kot vir navaja informacije agencije AFP, (še) ne vsebuje popravka, ki bi razkrival, da je šlo za propagando.
Na portalu z angleško različico časnika Le Monde so 1. marca 2024 objavili prispevek, v katerem prav tako navajajo besede francoskega ministra za evropske zadeve, da so »paniko o domnevnem širjenju stenic okrepili profili na družbenih omrežjih, ki so povezani z Rusijo«.
A medtem ko v Mladini piše, da v letu 2023 v Franciji »uradno niso zasledili nobenega nenavadnega izbruha«, Le Monde v svojem prispevku, ki je nastal v sodelovanju z AFP, omenja, da so v Franciji jeseni 2023 zaradi domnevnega pojava stenic zaprli šole, krvosese pa naj bi opazili na metroju, vlakih in letališču Charles de Gaulle.
Zaprtje šol, pa čeprav morebiti nepotrebno, je že tak dogodek, da o njem mediji poročajo.
Medijem v prid je treba navesti, da so v nekaterih že oktobra dvomili v resnost nevarnosti, drugi pa so po tem, ko je francoski minister za evropske zadeve javno s prstom pokazal proti Rusiji, transparentno razkrili svoje jesensko ravnanje:
- portal France24 je 5. oktobra 2024 zapisal, da ruska propaganda lažno krivi ukrajinske begunce za izbruh stenic v Parizu;
- v novičniku Bloomberga, ki je sicer sočasno poročal o domnevnem izbruhu v drugih prispevkih, je Lionel Laurent že 6. oktobra svaril, da je panika odvečna;
- agencija Reuters je 1. marca 2024 objavila prispevek, v katerem so povzeli besede francoskega ministra za evropske zadeve, in v njem med drugim še zapisali, kako so tudi sami poročali o preplahu, potem ko so uporabniki družbenih omrežij objavili posnetke insektov na vlakih in v metroju.
Kako v Časorisu preprečujemo širjenje dezinformacij?
Mladinin prispevek o krvosesih dopolnjujemo še z informacijo, ki je v njem umanjkala; in sicer v Sloveniji poleg urada vlade za komuniciranje (UKOM), Slovenske tiskovne agencije oziroma projekta Ne/Ja in nevladne organizacije Oštro širjenje dezinformacij z ozaveščanjem javnosti na delavnicah pomagamo preprečevati prav v Časorisu.
Med drugim smo prvi pripravili gradivo z napotki v slovenščini, saj smo že leta 2017 prevedli priporočila Kako prepoznati lažne novice, v katerih med drugim piše: Preberi celo novico. Za tem pa pripravili še celovito škatlo z orodji za prepoznavanje dezinformacij, ki je brezplačno na voljo vsem.
Če menite, da je naše delo dragoceno, nas podprite.