Projekt Medijska (ne)pismenost in duševno zdravje otrok je usmerjen v opolnomočenje učiteljev in drugih strokovnih delavcev, da otrokom privzgojijo kritično razmišljanje, odgovorno uporabo medijev ter ozaveščajo o vplivih medijev na duševno zdravje otrok.
To lahko storijo z uporabo učnih gradiv, ki so nastala v sklopu projekta.
Ta vključujejo kratek dokumentarno-igrani filma ter smernice za izvedbo delavnice ali učnih ur v razredu.
Orodja, ki so nastala v okviru projekta, lahko pomembno prispevajo k medijski pismenosti v šolah in širši družbi.
Za njihovo uporabo smo usposobili 60 učiteljev iz različnih regij Slovenije, ki bodo z nadaljnjo uporabo učnih gradiv dosegli vsaj 1.500 učencev.
Projekt združuje strokovno znanje in izkušnje Časorisa, spletnega časopisa za otroke, ter ISA Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno-razvojne projekte.
Glavne aktivnosti in orodja projekta
V Časorisu in ISA institutu ugotavljamo, da je kratek dokumentarno-igrani film lahko izvrsten pripomoček za odpiranje razprave ob težjih vprašanjih, za katere je potreben premislek.
Film, ki smo ga pripravili v sklopu projekta in katerega scenarij so pred snemanjem pregledali v Društvu psihologov Slovenije, je zato zamišljen kot osrednje učno gradivo.
Film Povej naprej otrokom omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah in duševnih stiskah. Hkrati nazorno pokaže, kako delujejo mediji; novinarji v prispevku verodostojno predstavijo izkušnje vrstnikov in njihov zapleten odnos do rabe pametnih telefonov. S tem tudi spodbujajo razumevanje in odpirajo pogovor o kompleksnih temah.
Film dopolnjujejo učna gradiva za učitelje in strokovne delavce.
Vsebujejo smernice za izvedbo delavnice na temo medijev in duševnega zdravja ter učne priprave za izvedbo pouka v osnovni šoli.
Preden so bila predana v uporabo udeležencem usposabljanja, jih je v razredu preskusila skupina učiteljic.
Gradiva učiteljem omogočajo, da skozi strukturiran proces prenesejo znanje o medijski pismenosti na otroke, s poudarkom na vlogi novinarjev pri posredovanju kakovostnih informacij, ter ob tem spodbujajo razpravo o duševnem zdravju.
Usposabljanje uporabnikov učnih gradiv vključuje tudi zavezo udeležencev, da bodo v šolskem letu 2024/2025 gradiva uporabili v razredu.
Po zaključenem usposabljanju sodelujočim učiteljem in svetovalnim delavcem nudimo virtualne konzultacije, s katerimi jih lahko podpremo pri izvajanju delavnic za učence.
Še posebej dolgoročno bomo sodelovali s tistimi učitelji in strokovnimi delavci, ki so se v sklopu projekta pridružili Časorisovim ambasadorjem medijske pismenosti; ti so ključna vez med šolami in Časorisom, ko gre za sodelovanje na področju medijske pismenosti.
Zaključna konferenca je združila vse sodelujoče pri projektu in širšo strokovno javnost. Dogodek je bil namenjen predstavitvi dosežkov, predvajanju kratkega dokumentarno-igranega filma in izmenjavi izkušenj med učitelji, Časorisovimi mladimi novinarji ter strokovnjaki. Konferenca je poudarila tudi pomen vključevanja otrok in mladostnikov v dialog o medijski pismenosti in duševnem zdravju.
Trajen vpliv projekta
S projektom želimo dolgoročno prispevati k razvoju kritičnega razmišljanja otrok, spodbujanju odgovorne uporabe medijev ter krepitvi njihovega duševnega zdravja.
Verjamemo, da so orodja, nastala v okviru projekta, pomemben prispevek k medijski pismenosti v šolah in širši družbi.
Projekt Medijska (ne)pismenost in duševno zdravje otrok sofinancira Ministrstvo za kulturo RS v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti.
