Časorisov spletni dogodek Informiran učitelj, informiran otrok: spodbudimo moč naslednje generacije je za nami! Kakšna spoznanja je prinesel sodelujočim učiteljem, otrokom in novinarjem?
Kako zelo aktualni smo bili in smo, kažejo rezultati mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022). Njen namen je ugotoviti, kako se mladi po svetu pripravljajo na aktivno državljanstvo.
Rezultati, ki sta jih ta teden predstavila ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Pedagoški inštitut, kažejo, da se je državljanska vednost pri nas v primerjavi z letom 2016 poslabšala.
Izkazalo se je, da slovenski otroci vladi, parlamentu, sodiščem in medijem zaupajo manj kot nekoč, da manj zaupajo v demokracijo. Raziskovalci so pričakovali slabe rezultate, a so jih kljub temu presenetili.
Otrokom v bran je stopila medijska strokovnjakinja z Univerze na Primorskem dr. Sandra Bašić Hrvatin, ki je spomnila na raziskavo Ogledalo Slovenije. Ta je pokazala, da odrasli niso nič boljši od teh otrok, še več, celo slabši so od njih.
Živimo v družbi, kjer je epidemija nezaupanja v vse institucije, v poklice, v znanost in v temeljna dejstva, ki bi nam morala biti vsem skupna. Ne vidim razloga, da bi se zdaj tako zgražali nad tem, da so otroci drugačni.
dr. Sandra Bašić Hrvatin
Pri tem je opozorila na paradoks: čeprav v današnjem času večino informacij dobivamo na družbenih omrežjih, so v omenjeni raziskavi ta po zaupanju na samem dnu lestvice. Ljudje ne zaupajo družbenim omrežjem, istočasno pa se informirajo iz njih. To kaže na ciničen odnos, ki ga imamo do tega, kaj naj bi bila vloga informiranja ljudi v današnji družbi. Smo generacija, ki goji skrajno skepso do tega, kar počno mediji. To je izziv medijskim delavcem, da začnejo to zadevo resno obravnavati, je pozvala.
Medijsko opismenjevanje je odgovornost vseh
Če rečemo, da otroci niso medijsko pismeni, niso medijsko pismeni niti odrasli, niso medijsko pismeni politiki, niso medijsko pismeni niti tisti, ki se ukvarjajo z novinarstvom in tako dalje.
Največji problem je, da se medijska pismenost obravnava na način, da je to stvar ljudi. Predstavljajte si, da bi otrokom rekli, naj si najdejo nek vir, iz katerega se bodo naučili brati in pisati. To ne gre. To je odgovornost družbe, ki mora postaviti določene standarde, ki bodo enaki za vse otroke. Ta problem je ključni znak, da demokracija ne deluje.
dr. Sandra Bašić Hrvatin
Zato morajo tudi mediji začeti obravnavati medijsko pismenost kot eno svojih ključnih nalog, je prepričana. Njihovo delo je družbeno pomembno, saj dajejo ljudem smerokaz v življenju in jim pomagajo razumeti, kaj se v svetu dogaja.
Pri tem kot eno ključnih težav izpostavlja to, da je novinarstvo prenehalo odgovarjati na eno od petih temeljih vprašanj: zakaj? Za iskanje odgovora na to potrebujemo dobro izobražene in dobro plačane novinarje, ki imajo veliko časa. Prav tako pa potrebujemo politiko, ki razume, da mediji niso tržno blago, ampak so ekstremno pomembni za zagotavljanje delujoče demokracije.
Mogoče so otroci povedali to, pri čemer vsi tiščimo glavo v pesek: da smo kot družba nepismeni za demokracijo. Demokracija je trdo delo vseh nas in zahteva, da kot državljani damo največ, kar lahko.
dr. Sandra Bašić Hrvatin
Mladi aktivni na podnebnem področju
Gašper Andrinek, predsednik Društva novinarjev Slovenije, je poudaril, da je raziskavo treba jemati zelo resno, pri tem pa omenil svoj pomislek: če otroci ne bi bili aktivni, se ne bi zgodili petki za prihodnost in Greta Thunberg. Glede napovedi, da ne nameravajo na volitve, pa je poenostavil, da je to samo odraz starejših, ki govorimo, da volitve nič ne spremenijo.
Mediji imamo v svetu izjemno pomembno in odgovorno nalogo. Morali se bomo vrniti k osnovam, h kodeksu in razmisleku, na kakšen način proizvajamo vsebine – vrniti se bo treba h kakovostnim vsebinam in na nek način izbirati svoje bitke. Bombardirani smo z informacijami in dražljaji, ampak v večini primerov gre za balast. Vrniti se moramo k neki razlagalni, tudi izobraževalni funkciji.
Gašper Andrinek
Zaradi preobilja informacij predlaga vrnitev k načelu manj je več. Poudaril pa je še nevarnost strateškega dezinformiranja, prakso določenih držav, ki skušajo s svojo agendo vstopati v medije in širiti dezinformacije. Naloga medijev je, da to prepoznamo, razkrijemo in se zoperstavimo z dejstvi, je svetoval. Prav tako morajo mediji stopiti z nekega piedestala in prisluhniti javnosti, kaj si pravzaprav želi vedeti.
Poleg medijske pismenosti je zanj enako pomembna tehnološka pismenost in pismenost, povezana z umetno inteligenco.
Osnova vsega je kritično mišljenje
Učiteljica slovenščine na OŠ Polzela Karmen Zupanc je tudi opozorila, da živimo v času izobilja informacij. Medtem ko smo jih v preteklosti morali iskati v knjižnicah, časopisih, na radiu, televiziji, jih danes dobimo v trenutku. Danes otroci prek spleta prejmejo količino informacij, ki je sami ne znajo in ne zmorejo obdelati. Zato morajo učitelji pri pouku veliko govoriti o tem, kje najti verodostojne informacije in da ni vse res, kar napišejo in izrečejo blogerji, vlogerji in influencerji.
Učitelji smo najbolj zadovoljni, kadar učence privedemo do stopnje, ko znajo kritično presojati in razmišljati o vsebinah, ki jih obravnavamo v šoli, ali o tistih, ki jih raziskujejo sami. Naša izjemno pomembna naloga je učiti jih varne rabe medijev.
Karmen Zupanc
Če učence uspe naučiti kritičnega razmišljanja, potem ne bo imela težav razvijati veščine, ki so pomembne za to, da postanejo tudi medijsko pismeni, je opisala.
Časoris pri pouku in razredni novinarji
Učiteljica razrednega pouka na OŠ Brusnice Barbara Gajski je predstavila svojo izkušnjo s Časorisom. Zanjo je dragocen, ker otrokom prinaša prilagojene in verodostojne informacije v skrajšani obliki. Najprej ga je začela uporabljati pri novinarskem krožku. Tako so njeni učenci imeli zgled, kako oblikovati dober prispevek in kakšna mora biti njegova struktura. Nato ga je začela uporabljati v celotnem razredu in pri razrednih urah. Sprva so učenci v prispevkih iskali samostalnike in pridevnike, nato so jih začeli obravnavati kot primer neumetnostnega besedilo, sčasoma pa se je rodila ideja o razrednih novinarjih.
Ta zdaj živi že tretje leto. Učenci izjemno uživajo v tem: ob petkih sošolcem predstavljajo prispevke, ki si jih sami izberejo iz Časorisa. Dodana vrednost so vprašanja na koncu prispevkov, ki jih potem oni kot učitelji zastavljajo svojim sošolcem. Pogoj za to je, da odgovor nanje poznajo, kar zanje pomeni dodatno raziskovanje.
Barbara Gajski
Nato so novinarski krožek preoblikovali v medijskega ter tri učenke povezali v mrežo Časorisovih mladih novinarjev. Pri tem jim veliko pomeni tudi to, da so njihovi prispevki objavljeni.
Časorisovi mladi novinarji so učenci in dijaki, vključeni v mentorski program novinarstva pri Časorisu.
Informiranost je ključna za aktivno vključevanje v družbo
Ena od Časorisovih mladih novinark je tudi Mia Baškovič, ki je prepričana, da je informiranost mladih danes ključnega pomena. Priznava, da je v poplavi informacij, ki si sledijo v hitrem tempu, zelo zahtevno presoditi, katere so zanesljive, kdaj pa gre za dezinformacije in lažne novice.
Lažne novice in senzacionalizem lahko vplivajo na napačno dojemanje sveta. Zato je nujno, da znajo mladi razlikovati med verodostojnimi informacijami in dezinformacijami. Če želimo razumeti sedanjost in oblikovati prihodnost, pa potrebujemo zanesljive in kakovostne informacije. Kakovostne informacije so orodje za razumevanje, spreminjanje in izboljševanje družbe, da postane bolj sočutna, vključujoča in strpna do raznolikih mnenj.
Mia Baškovič
Novinarji so vez med dogodki in ljudmi. Novinarstvo je orodje za razkrivanje resnice, pripovedovanje zgodb in postavljanje vprašanj, ki jih je treba postaviti, in je glas tistih, ki nimajo glasu. Je poklic, ki javnosti odpira oči in ima moč spremeniti svet, razmišlja Mia.
Kot mlada oseba in mlada novinarka potrebo po informiranosti dojema kot ključno za svojo osebnostno rast in aktivno vključevanje v družbo.
Na dojemanje in razvoj medijske pismenosti vplivajo družina, okolje in družba. Veliko lahko prispeva tudi šola, na primer s pogovori o njej, o zanesljivih virih informacij, o kritični presoji in z razvijanjem kritičnega mišljenja ter kulture izražanja in objavljanja na družbenih omrežjih.
Mia Baškovič
Časoris spodbuja mlade k pisanju o dogodkih, vprašanjih in temah, ki jih zanimajo, spodbuja k opazovanju in razmišljanju o tem, kar se dogaja, in k iskanju novih informacij ter raziskovanju na splošno. Hkrati razvijajo zavedanje o odgovornosti za objavljanje informacij, našteva Mia.
Od otrok se lahko marsikaj naučimo
Dr. Sonja Merljak Zdovc, Časorisova odgovorna urednica, je pojasnila, da ga je ustanovila, ker otroci potrebujejo vsakodnevne informacije v njim razumljivem jeziku. V preteklosti so sicer imeli svoje medije, vendar pa ne tudi informacij na dnevni ravni.
Zdi se, da ves čas prehajamo iz ene krize v drugo. Nam pa je zelo pomembno, da otrokom dajemo neke spodbudne, dobre novice. Verjamemo namreč, da je v generaciji otrok veliko takšnih, od katerih se lahko veliko naučimo; takšnih, ki nas navdihujejo in navdušujejo.
Dr. Sonja Merljak Zdovc
Kaj lahko odnesemo od naše razprave?
Kateri korak moramo vsi – mediji, učitelji, nevladne organizacije, ministrstva – storiti najprej?
Zavedati se moramo lastne odgovornosti za vse to, kar se dogaja. Potem bomo razumeli reakcije mladih, opozarja dr. Bašić Hrvatin. Spomnila je na metaforo o kanarčku v rudniku. V preteklosti so rudarji s seboj v rudnik nosili kanarčke, saj so ti prvi zavohali plin in so dali nekakšen alarm, da je treba rov hitro zapustiti.
Tako jaz razumem medije: mediji so ti kanarčki za demokracijo. Ves čas moramo opozarjati, kdaj se moramo državljani aktivirati in stvari vzeti v svoje roke. Namesto nas tega ne bo naredil nihče. Vsak naj najprej pogleda, kaj lahko naredi sam, šele nato naj razmišlja, česa drugi niso storili.
dr. Sandra Bašić Hrvatin
V šolo je treba vnesti pogovor o medijih in lažnih novicah
Sledila je živahna debata o tem, kaj lahko mediji storijo za učitelje, državljane, otroke in demokracijo, kako medije približati najmlajšim, o pomenu družbenih omrežij in novinarstva, njegovi kritični samorefleksiji in odgovornosti za medijsko pismenost.
Svoje izkušnje so delili tudi nekateri drugi učitelji. Prav tako sta spregovorila še dva Časorisova mlada novinarja. Nuša Bohak je dejala, da so za njene vrstnike glavni vir informacij družbena omrežja. Zato je izjemno pomembno, da se o aktualnem dogajanju pogovarjajo v šoli, skupaj preberejo novice in se o njih pogovorijo z učitelji in vrstniki.
Rok Kužner ima enak pogled na informiranost svojih vrstnikov. Pri tem ga skrbi, ker je veliko lažnih novic, zato bi se po njegovem prepričanju v šoli morali učiti njihovega prepoznavanja. Ko nekaj sliši, gre vedno preverit, če je resnično, je še dodal.
***
Projekt »Informiran učitelj, informiran otrok: spodbudimo moč naslednje generacije« sofinancira Ministrstvo za kulturo RS v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti za leto 2023 – JPR-MP-23. Vsebina ne predstavlja stališč Ministrstva za kulturo RS.
