Časorisove mentorice od začetka februarja na petih osnovnih šolah usposabljajo učence za mlade novinarje. Tako bodo lahko poročali o temah, pomembnih za njihovo šolo in kraj, v katerem živijo.
Srečujejo se enkrat tedensko, na daljavo.
V mentorski program, ki poteka v sklopu projekta YoCoJoin in bo trajal do maja, je vključenih 30 učencev od 5. do 9. razreda.
Novinarski mentorski program je zasnovan kot laboratorij, v katerem mladi spoznavajo osnove novinarstva, vlogo novinarjev ter se naučijo prepoznavati dogodke, ki so pomembni zanje in za njihovo okolico. Skupaj z izkušenimi mentoricami raziskujejo, kakšnega novinarstva si želijo in v kakšni obliki želijo prejemati novice.
Osnovnošolci, ki sodeljujejo v programu, so ob začetku srečanj najprej anonimno sodelovali v anketi.
Zanimivo je, da prav vsi zaupajo medijem in menijo, da razumejo vlogo novinarjev in novinarstva.
Odgovoril so, da brez novinarjev ne bi vedeli, kaj se dogaja doma in po svetu. Zavladala bi zmeda.
Kdaj potrebujemo novinarje, je tako zapisala ena od osnovnošolk:
V situaciji, ko želim kaj izvedeti in sem radovedna, ali ko želim izvedeti, kaj se na splošno dogaja po svetu. Novinarji so izkušeni in mi bodo pomagali, da bom razumela oziroma izvedela kaj več.
Eden od udeležencev je zapisal, da brez novinarstva ne bi imeli informacij in ne bi mogli vplivati na dogajanje.
Ugotavljamo, da so petošolci in drugi učenci v višjih razredih naklonjeni medijem in jih spremljajo. Zanima jih namreč, kaj se dogaja. Vedo še, da jim verodostojne informacije iz medijev lahko pomagajo, da so obveščeni tudi ko gre za hude reči, kot so poplave, prometne ali okoljske nesreče.
Prav tako jih spremljajo zato, da izvedo kaj novega ali zabavnega.
Na enem od srečanj so se vsi strinjali in razumeli, da novinarji ne lažejo, in tudi kaj je razlika med novico in mnenjem. To, da lahko na družbenih omrežjih objavlja kdorkoli in karkoli, so odgovarjali v en glas.
Ves čas se vračamo k vprašanjem, zakaj je novinarstvo pomembno, kaj bi moral novinar delati in kaj bi se zgodilo, če novinarjev sploh ne bi bilo?
Pri tem ne zanemarimo, kaj želi občinstvo in kaj morajo izvedeti naši bralci, gledalci ali poslušalci.
V prvi tretjini srečanj pozornost posvečamo temam, o katerih bi udeleženci želeli poročati v šolskem časopisu, krajevnem mediju in tudi na ravni celotne države.
Naša spletna uredništva so živahna.
Nimamo težav z naborom tem. Mladi novinarji sodelujejo s svojimi razmisleki ter prepoznavajo pomembnost različnih dogodkov tako za svoje šole kot tudi za lokalno skupnost. V skupinah smo kritično ovrednotili predloge tem, ki so jih predlagali.
Na vsakem srečanju mladi novinarji dobijo nove naloge.
Program bomo v prihodnosti posvetili verodostojnim virom informacij in kako pomembno je, da svoje vire, naj bo to knjižničarka, učiteljica, sošolec, sokrajan ali strokovnjak, navajamo.
Otroci medtem na šolah že opravljajo anketo o tem, kakšnega novinarstva si želijo.
***
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorni niti Evropska unija niti EACEA.
