Mediji in demokracija
Mediji in demokracija
Vsebinski sklop vsebuje učne priprave, ki pojasnjujejo vlogo in pomen medijev za demokratično družbo.
Trenutno je na voljo učna priprava Lažne novice in medijska pismenost, ki je obenem tudi vzorčna učna priprava.
Sklop bomo dopolnjevali z novimi učnimi pripravami.
Poglavja v sklopu
- Vloga medijev v demokratični družbi
- Lažne novice in medijska pismenost
- Delovanje uredništev v medijih in nastajanje novinarskih vsebin
Postanite naročnik!
Kot naročnik lahko vse leto dostopate do vseh učnih priprav.
50 EUR
Lažne novice in medijska pismenost
Učenci spoznajo, kako se lahko obvarujejo pred lažnimi novicami in preverijo, ali je novica verodostojna. Naučijo se, kaj so teorije zarote in kako jih prepoznati.
Besedišče
- teorija zarote
- lažne novice
- verodostojni mediji
Avtorica
Maruša Robida, OŠ Šenčur
Novica
Napotki Unesca: kako prepoznati teorije zarote
Izvedba
- Pri razredni uri
- Pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo in vzgoja za medije
- Pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika
Podrobnosti
Tretja triada
90 min
Osveženo: 7. 8. 2023
Izhodišča za pogovor v razredu
- Poznaš pojem teorija zarote?
- Kako ugotoviš, da je neka informacija resnična?
- Kaj so lažne novice?
Pomembni datumi
- 2. aprila je mednarodni dan preverjanja dejstev
- med 24. in 31. oktobrom je globalni teden medijske in informacijske pismenosti
- 27. novembra je mednarodni dan ozaveščanja o dezinformacijah
Pripomočki
Računalnik
Tablica
Internet
Barvice
Kako poteka učna ura?
Novica
Prispevek Napotki Unesca: kako prepoznati teorije zarote govori o tem, kako prepoznamo teorije zarote.
Uvodna motivacija (5 min)
- Pokažem sliko iz novice
- Učence vprašam, kaj si predstavljajo pod pojmom teorije zarote. Uporabimo metodo think-pair-share. Najprej sami premislijo, nato se pogovorijo v paru, nato delijo z nami.
- Skupaj v novici preberemo o teoriji zarote kot prepričanju, da vplivne sile s slabimi nameni prikrito manipulirajo z nekaterimi dogodki in razmerami.
Dejavnost (80 min)
Prva ura
Pri uri (7., 8. in 9. razred) novico preberemo skupaj (predlagam, da učitelj novico projicira).
Učitelj sprašuje: Kaj predstavlja veliko nevarnost za demokracijo? Uporabim metodo think-pair-share. Najprej sami premislijo, nato se pogovorijo v paru, nato delijo z nami.
Učenci odgovorijo: Lažne novice in teorije zarote.
Najprej razložimo pojem lažne novice. Pogledamo si pogovor z dr. Sonjo Merljak Zdovc.
Učenci v parih odgovorijo na naslednja vprašanja:
- Kaj so lažne novice in zakaj so nevarne?
- Kaj vzbujajo v nas?
- Kako lahko preveriš, ali je neka novica resnična ali ne?
Učenci si pogledajo tudi letak:
Predlagam delo s tablicami, da si lahko učenci po potrebi še enkrat pogledajo video.
V parih naredijo miselni vzorec ali povzetek po alinejah.
Učenci predstavijo svoje odgovore, učitelj po potrebi dopolni odgovore.
Učitelj nato vpraša učence, kako si lahko pomagajo, da bi prepoznali teorijo zarote.
Ugotovimo, da na enak način, kot pri prepoznavanju lažnih novic.
Učenci poskušajo najti primer teorije zarote. Pri tem lahko izhajajo iz prebrane novice (npr. da Nezemljani usmerjajo politike, da je Elvis še živ) ali izhajajo iz drugih teorij zarote (pristanek na Luni se ni zgodil, obstaja območje 51 v Nevadi, kjer naj bi ameriška vojska skrivala dokaze o obstoju Nezemljanov).
Učencem ponudim v branje novici iz drugih medijev (primerno predvsem za 8. in 9. razred):
Druga ura
Z učenci z metodo barvice na mizo ponovimo, kaj so lažne novice in kaj teorija zarote.
Učence razdelim v pet skupin (v eni skupini je npr. pet učencev). Na vsako mizo položim pet barvic. Vsak izbere svojo barvo.
Naročim jim, naj premislijo, kako bi odgovorili na vprašanje. Preden odgovorijo, skrbno premislijo.
Ko premislijo, odložijo barvico. Če ne vedo, kaj bi odgovorili, lahko barvico obdržijo v roki.
Po določenem času rečem, naj na vprašanje odgovori učenec/učenka 2. skupine, ki ima v roki rumeno barvico.
Učenka odgovori in odgovora ne komentiram. Dodam, da naj odgovor dopolni učenec/učenka 3. skupine, ki ima ravno tako rumeno barvico.
Z vprašanji tako pridem do ustreznega odgovora. Ob koncu vprašam, ali bi kdo želel še kaj dodati.
Učenci nato delajo v parih. Ponovno na tablici preletijo izhodiščno novico in na plakatu znotraj novice poiščejo nekaj podatkov:
- Kaj je skupno vsem teorijam zarote?
- Kako nastanejo in zakaj jih ljudje širijo?
- Predstavi primer resnične zarote.
Če je možnost dela v računalniški učilnici, svoje ugotovitve predstavijo v Wordu, Canvi ali v aplikaciji Mindmup. Dodajo še slikovno gradivo. S tem krepimo učenčeve digitalne kompetence.
V nadaljevanju ure učitelj vpraša učence, kako naj se odzivamo, kadar se pogovarjamo z nekom, ki verjame v katero od teorij zarote. Učenci se navežejo na izhodiščno novico ali pa se poskušajo spomniti kaj izvirnega.
Učenci odgovorijo: Smo sočutni in nismo posmehljivi. Osebi o zaroti, v katero verjame, postavimo vprašanja, saj jo s tem lahko spodbudimo, da sama začne dvomiti v svoje argumente.
Učence nazadnje razdelim v manjše skupine in v skupinah preberejo novico Zakaj se vedno več ljudi izogiba novicam?.
Učenci v skupinah poskušajo odgovoriti na učiteljevo vprašanje, kaj je pri tem zaskrbljujoče.
Uporabim metodo barvice na mizo.
Ob koncu debate učitelj povzame, da je najbolj zaskrbljujoče to, da se mladi izogibajo novicam in da največ časa preživijo na družbenih omrežjih (na TikToku, Instagramu in YouTubu).
Naredimo sklep, na kaj morajo biti učenci pozorni, kadar spremljajo družbene medije.
Pogledamo si enega izmed nasvetov organizacije Safe.si. Predlagam naslednjega: Družabna omrežja – 10 naj nasvetov.
Zaključek (5 min)
Z učenci ponovimo, kaj so to lažne novice in teorije zarote. Pogovorimo se tudi o tem, kako se lahko s spremljanjem verodostojnih novic izognemo tako lažnim novicam kot teorijam zarote. Predlagam vsakodnevno spremljanje portala Časoris ali kakšnega drugega zanesljivega vira informacij (npr. informativno oddajo Infodrom).
Projiciram novico.
Skupaj si natančno pogledamo del novice, ki se navezuje na to, kaj se moramo ob srečanju z dvomljivo novico vprašati.
Vprašati se moramo:
- ali zveni verjetno;
- ali je še kdo poročal o njej;
- kdo je avtor;
- kaj je namen sporočila;
- ali v njej kaj manjka;
- ali je besedilo slovnično pravilno;
- ali je portal, kjer je objavljena, verodostojen (preverimo URL);
- ali je fotografija pristna.
Dodatno gradivo
Metodično-didaktična navodila
Pri urah sem uporabila metodo think-pair-share. Najprej sami premislijo, nato se pogovorijo v paru, nato delijo z nami.
Uporabila sem tudi metodo barvice na mizo. Učence razdelim v pet skupin (v eni skupini je npr. pet učencev). Na vsako mizo položim pet barvic. Vsak učenec izbere svojo barvo. Naročim jim, naj premislijo, kako bi odgovorili na vprašanje. Preden odgovorijo, skrbno premislijo. Ko premislijo, odložijo barvico. Če ne vedo, kaj bi odgovorili, lahko barvico obdržijo v roki. Po določenem času rečem, naj na vprašanje odgovori učenec/učenka 2. skupine, ki ima v roki rumeno barvico. Učenka odgovori in odgovora ne komentiram. Dodam, da naj odgovor dopolni učenec/učenka 3. skupine, ki ima ravno tako rumeno barvico. Z vprašanji tako pridem do ustreznega odgovora. Ob koncu vprašam, ali bi kdo želel še kaj dodati.
Možni drugi pristopi
Uporaba digitalne tehnologije: aplikacija Nearpod.
Učitelj pri obravnavi tem lažnih novic in teorij zarote lahko uporabi aplikacijo Nearpod. Pri tem pripravi povezave na novice in vprašanja, vezana na vsebino novic.
Učenec lahko naloge rešuje v svojem ritmu, lahko pa se učitelj odloči, da vodi uro. Aplikacija Nearpod ima več dobrih elementov, med njimi Collaborate Board, ki omogoča sodelovalno učenje, nekaj je tudi igrifikacije, ki je pri učencih vedno dobro sprejeta.
Izhodiščno novico in ostale obravnavane novice naložim v spletno učilnico, da do besedil lahko dostopajo tudi učenci, ki so manjkali ti dve uri. Obenem učencem omogočim, da v svojem ritmu spoznavajo svet medijev.
Postanite poznavalec medijske pismenosti.
Zagotovite si celoletni dostop do vseh vsebin.
Skupaj lahko uspešno navdihujemo otroke in vzgajamo državljane.