• Pokažem sliko iz novice
• Učence vprašam, kaj si predstavljajo pod pojmom teorije zarote. Uporabimo metodo think-pair-share. Najprej sami premislijo, nato se pogovorijo v paru, nato delijo z nami.
• Skupaj v novici preberemo o teoriji zarote kot prepričanju, da vplivne sile s slabimi nameni prikrito manipulirajo z nekaterimi dogodki in razmerami.

Prva ura

Pri uri (7., 8. in 9. razred) novico preberemo skupaj (predlagam, da učitelj novico projicira).

Učitelj sprašuje: Kaj predstavlja veliko nevarnost za demokracijo? Uporabim metodo think-pair-share. Najprej sami premislijo, nato se pogovorijo v paru, nato delijo z nami.

Učenci odgovorijo: Lažne novice in teorije zarote.

Najprej razložimo pojem lažne novice. Pogledamo si pogovor z dr. Sonjo Merljak Zdovc.

Učenci v parih odgovorijo na naslednja vprašanja:

• Kaj so lažne novice in zakaj so nevarne?
• Kaj vzbujajo v nas?
• Kako lahko preveriš, ali je neka novica resnična ali ne?

Učenci si pogledajo tudi letak:

• Kako prepoznati lažne novice?
• Podvomiš, preden deliš?

Predlagam delo s tablicami, da si lahko učenci po potrebi še enkrat pogledajo video.

V parih naredijo miselni vzorec ali povzetek po alinejah.

Učenci predstavijo svoje odgovore, učitelj po potrebi dopolni odgovore.

Učitelj nato vpraša učence, kako si lahko pomagajo, da bi prepoznali teorijo zarote.

Ugotovimo, da na enak način, kot pri prepoznavanju lažnih novic.

Učenci poskušajo najti primer teorije zarote. Pri tem lahko izhajajo iz prebrane novice (npr. da Nezemljani usmerjajo politike, da je Elvis še živ) ali izhajajo iz drugih teorij zarote (pristanek na Luni se ni zgodil, obstaja območje 51 v Nevadi, kjer naj bi ameriška vojska skrivala dokaze o obstoju Nezemljanov).

Učencem ponudim v branje novici iz drugih medijev (primerno predvsem za 8. in 9. razred):

Američani niso bili na Luni

“Napad” na območje 51

Druga ura

Z učenci z metodo barvice na mizo ponovimo, kaj so lažne novice in kaj teorija zarote.

Učence razdelim v pet skupin (v eni skupini je npr. pet učencev). Na vsako mizo položim pet barvic. Vsak izbere svojo barvo.

Naročim jim, naj premislijo, kako bi odgovorili na vprašanje. Preden odgovorijo, skrbno premislijo.

Ko premislijo, odložijo barvico. Če ne vedo, kaj bi odgovorili, lahko barvico obdržijo v roki.

Po določenem času rečem, naj na vprašanje odgovori učenec/učenka 2. skupine, ki ima v roki rumeno barvico.

Učenka odgovori in odgovora ne komentiram. Dodam, da naj odgovor dopolni učenec/učenka 3. skupine, ki ima ravno tako rumeno barvico.

Z vprašanji tako pridem do ustreznega odgovora. Ob koncu vprašam, ali bi kdo želel še kaj dodati.

Učenci nato delajo v parih. Ponovno na tablici preletijo izhodiščno novico in na plakatu znotraj novice poiščejo nekaj podatkov:

• Kaj je skupno vsem teorijam zarote?
• Kako nastanejo in zakaj jih ljudje širijo?
• Predstavi primer resnične zarote.

Če je možnost dela v računalniški učilnici, svoje ugotovitve predstavijo v Wordu, Canvi ali v aplikaciji Mindmup. Dodajo še slikovno gradivo. S tem krepimo učenčeve digitalne kompetence.

V nadaljevanju ure učitelj vpraša učence, kako naj se odzivamo, kadar se pogovarjamo z nekom, ki verjame v katero od teorij zarote. Učenci se navežejo na izhodiščno novico ali pa se poskušajo spomniti kaj izvirnega.

Učenci odgovorijo: Smo sočutni in nismo posmehljivi. Osebi o zaroti, v katero verjame, postavimo vprašanja, saj jo s tem lahko spodbudimo, da sama začne dvomiti v svoje argumente.

Učence nazadnje razdelim v manjše skupine in v skupinah preberejo novico Zakaj se vedno več ljudi izogiba novicam?. 

Učenci v skupinah poskušajo odgovoriti na učiteljevo vprašanje, kaj je pri tem zaskrbljujoče.

Uporabim metodo barvice na mizo.

Ob koncu debate učitelj povzame, da je najbolj zaskrbljujoče to, da se mladi izogibajo novicam in da največ časa preživijo na družbenih omrežjih (na TikToku, Instagramu in YouTubu).

Naredimo sklep, na kaj morajo biti učenci pozorni, kadar spremljajo družbene medije.

Pogledamo si enega izmed nasvetov organizacije Safe.si. Predlagam naslednjega: Družabna omrežja – 10 naj nasvetov.

Z učenci ponovimo, kaj so to lažne novice in teorije zarote. Pogovorimo se tudi o tem, kako se lahko s spremljanjem verodostojnih novic izognemo tako lažnim novicam kot teorijam zarote. Predlagam vsakodnevno spremljanje portala Časoris ali kakšnega drugega zanesljivega vira informacij (npr. informativno oddajo Infodrom).

Projiciram novico.

Skupaj si natančno pogledamo del novice, ki se navezuje na to, kaj se moramo ob srečanju z dvomljivo novico vprašati.

Vprašati se moramo:

• ali zveni verjetno;
• ali je še kdo poročal o njej;
• kdo je avtor;
• kaj je namen sporočila;
• ali v njej kaj manjka;
• ali je besedilo slovnično pravilno;
• ali je portal, kjer je objavljena, verodostojen (preverimo URL);
• ali je fotografija pristna.

Prva triada

• Kaj so lažne novice?
• Lovci na lažne novice

Druga triada

• Dobre novice, ki vračajo optimizem
• Otroci slabo ločujejo med dejstvi in mnenji
• Otroci se na spletu srečujete z neresničnimi informacijami. Jih znate prepoznati?
• Kaja in Neja odkrivata resnične in lažne novice

Tretja triada

• Mladi erasmusovci s kritičnim razmišljanjem nad lažne novice
• Zakaj se vedno več ljudi izogiba novicam?
• Kako prepoznati lažne novice?
• Podvomiš, preden deliš?

Pri urah sem uporabila metodo think-pair-share. Najprej sami premislijo, nato se pogovorijo v paru, nato delijo z nami.

Uporabila sem tudi metodo barvice na mizo. Učence razdelim v pet skupin (v eni skupini je npr. pet učencev). Na vsako mizo položim pet barvic. Vsak učenec izbere svojo barvo. Naročim jim, naj premislijo, kako bi odgovorili na vprašanje. Preden odgovorijo, skrbno premislijo. Ko premislijo, odložijo barvico. Če ne vedo, kaj bi odgovorili, lahko barvico obdržijo v roki. Po določenem času rečem, naj na vprašanje odgovori učenec/učenka 2. skupine, ki ima v roki rumeno barvico. Učenka odgovori in odgovora ne komentiram. Dodam, da naj odgovor dopolni učenec/učenka 3. skupine, ki ima ravno tako rumeno barvico. Z vprašanji tako pridem do ustreznega odgovora. Ob koncu vprašam, ali bi kdo želel še kaj dodati.

Uporaba digitalne tehnologije: aplikacija Nearpod.

Učitelj pri obravnavi tem lažnih novic in teorij zarote lahko uporabi aplikacijo Nearpod. Pri tem pripravi povezave na novice in vprašanja, vezana na vsebino novic.

Učenec lahko naloge rešuje v svojem ritmu, lahko pa se učitelj odloči, da vodi uro. Aplikacija Nearpod ima več dobrih elementov, med njimi Collaborate Board, ki omogoča sodelovalno učenje, nekaj je tudi igrifikacije, ki je pri učencih vedno dobro sprejeta.

Izhodiščno novico in ostale obravnavane novice naložim v spletno učilnico, da do besedil lahko dostopajo tudi učenci, ki so manjkali ti dve uri. Obenem učencem omogočim, da v svojem ritmu spoznavajo svet medijev.

Učencem pokažem fotografijo, objavljeno v Časorisovem prispevku Mediji so lahko koristni ali škodljivi, odvisno, kako jih uporabljaš.

Vir: Dabisik/Dreamstime (fotografijo je ustvarila umetna inteligenca)

Sledi voden pogovor, v katerem preverim razumevanje pojmov mediji in duševno zdravje in same tematike vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje.

Učencem postopoma zastavim dve vprašanji:

• Katere medije poznate?
• Kaj je duševno zdravje?

Na tablo napišem mediji in duševno zdravje in zapisujem njihove odgovore ter jih dopolnim glede na opise v nadaljevanju.

Katere medije poznate?

Spletni portal je po času nastanka najmlajši med množičnimi mediji, ki jim rečemo tudi kar preprosto mediji. Najstarejša medija sta časopis (Delo, Dnevnik …) in revija (Ciciban, PIL, National Geographic …). Radio so izumili pred več kot sto leti. Televizija je stara malce manj kot sto let. Spletne portale (kot so Časoris, MMC, Pod črto, 24ur, Siol, Finance …) pa imamo dobrih 20 let. V njih so objavljeni novinarski prispevki, ki vsebujejo informacije. Vsi so namenjeni posredovanju novic in s tem informiranju bralcev, gledalcev in poslušalcev.

Knjige, videoigre, družbena omrežja (TikTok, Instagram, SnapChat, Discord, Facebook, Reddit, X, Viber …) … so tudi mediji.

Družbena omrežja (TikTok in druga) so povzročila velike in hitre spremembe tega, kako ustvarjamo, uporabljamo in delimo informacije. Ker informacije pomembno vplivajo na nas in na naše duševno zdravje, nam to prinaša nove izzive.

Kaj je duševno zdravje?

Duševno zdravje je skupaj s telesnim zdravjem del našega ZDRAVJA.

Dobro duševno zdravje omogoča ljudem, da sprejemajo sebe in svoja čustva, da doživljajo svoje življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in da aktivno sodelujejo v družbi. Kadar je posameznikovo duševno zdravje dobro, doživlja srečo, zadovoljstvo, čuti samospoštovanje, obvladuje svoje življenje in se uspešno spopada z vsakodnevnimi izzivi.

Včasih kdo zmotno misli, da je človek duševno zdrav samo, če nima duševne bolezni. Pa ni tako. Duševno zdravje je širše stanje, ki vključuje naše čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Ko je naše duševno zdravje dobro, se lahko bolj uspešno spoprijemamo s težavami, izzivi in stresom, smo bolj uspešni in učinkoviti pri učenju ter delu, lahko razvijamo in uresničujemo svoje talente, potenciale ter pozitivno prispevamo v svoji družini, šoli, drugih skupinah in skupnostih ter družbi, v kateri živimo (WHO, 2005).

Dodatne informacije so na voljo na strani svetovalnice #tosemjaz.

Sledi vodeni pogovor, ki temelji na kritičnem razmišljanju.

Ponovno jih povabim, naj pogledajo sliko, ki prikazuje, kako lahko družbena omrežja vplivajo na počutje. Učencem postopoma zastavim dve vprašanji:

• Kako mislite, da se počuti oseba na sliki?

Predvidevam, da bodo rekli, da se oseba počuti osamljeno, izključeno ali morda žalostno (zaradi svojega videza ali priljubljenosti).

• Kaj mislite, kako se lahko počutijo tisti, ki so izpuščeni iz objav svojih prijateljev na družbenih omrežjih?

Predvidevam, da bodo navedli, da občutijo žalost, zavrnitev ali ljubosumje, saj se mnogi počutijo izpuščene ali manjvredne, ko vidijo, da jih njihovi prijatelji ne vključijo v dogodke. Nekateri bodo morda omenili, da začnejo dvomiti o prijateljstvu ali priljubljenosti, kar lahko povzroči tesnobo ali občutek manjvrednosti.

Ti odgovori so osnova za pogovor o vplivu družbenih omrežij na samopodobo in čustva ter za ozaveščanje o tem, da vse objave niso popolna slika resničnega življenja.

Po uvodni motivaciji, s katero smo učence spodbudili k razmišljanju o medijih, predvsem o družbenih omrežjih ter njihovemu vplivu na naše počutje, predvajamo kratek igrani film Povej naprej, ki prikazuje, kako mladi doživljajo vsebine na spletu in kako jim novinarji v kakovostnih medijih lahko pomagajo razumeti sebe in svoja čustva.

Za lažje razumevanje tega, kaj počnejo novinarji v kakovostnih medijih, je to film o šolskih novinarjih, ki raziskujejo vpliv pametnih telefonov na duševno zdravje otrok.

Po ogledu kratkega filma jih najprej vprašam:

• Kaj se jih je v filmu najbolj dotaknilo?

Predvidevam, da se bodo dekleta bolj poistovetila z dekliško zgodbo, fantje s fantovsko.

• Zakaj mislite, da nekateri ljudje včasih skrivajo svoje občutke glede uporabe pametnih naprav, družbenih omrežij ali videoiger?

To vprašanje omogoča pogovor o strahu ali sramu, ne da bi se učenci morali izpostavljati. Lahko tudi odpira razmislek o tem, kako pomembno je, da so v razredu spoštljivi do čustev drugih in ohranjajo zaupnost.

Nadaljujemo z 10-minutno razpravo v manjših skupinah (po trije učenci). Učenci premislijo in odgovorijo na vprašanje:
Premislite o svojih izkušnjah in izkušnjah prijateljev ter naštejte najprej pozitivne izkušnje z družbenimi omrežji. Potem naštejte še neprijetne izkušnje z njimi.

Skupine zapišejo svoje odgovore na list ali v ustrezno aplikacijo, s čimer omogočimo odprt pogovor o pozitivnih in negativnih izkušnjah brez izpostavljanja posameznikov.

Po pretečenem času vsaka skupina ostalim predstavi svoje odgovore. Sproti jih zapisujete na tablo.

Skupaj ugotovite pogoste vzorce ali ponavljajoče se izkušnje, ki so jih učenci prepoznali.

Namen je prepoznati, da uporaba družbenih omrežih sama po sebi ni »slaba« in da učenci na njih lahko najdejo zaupanja vredne in pomembne informacije, če jih znajo poiskati (denimo novinarski prispevek, kot je bil ta v filmu, ali tudi objava vplivnežev, ki so se izkazali kot zaupanja vredni).

Pred zaključkom poudarimo, da je vsak od nas lahko ustvarjalec medijskih vsebin, in sicer na svojih profilih na družbenih omrežjih. Vse, kar objavimo, lahko vpliva na nas in na okolico, zato moramo to početi s premislekom in odgovorno.

Povzetek ključnih ciljev:

• Razvijati kritičen pogled na vsebine na družbenih omrežjih in ozaveščati učence o vplivu, ki ga imajo mediji na njihovo počutje.
• Poudariti pomen prepoznanja zanesljivih virov in odgovornega ustvarjanja vsebin.
• Spodbujati samozavedanje in refleksijo o lastnih izkušnjah, povezanih z mediji in duševnim zdravjem, ter razvijati občutek empatije in zaupnosti v razredu.

Delo v parih ali manjših skupinah.

Potem ko so ugotovili, da družbena omrežja povzročijo več neprijetnih kot pozitivnih izkušenj, naj podajo po en predlog:

• Kako lahko poskrbimo za svoje počutje, ko uporabljamo družbena omrežja?

(Na primer, lahko se osredotočimo na pozitivne vsebine, ki nas spodbujajo in navdihujejo, omejimo čas na družbenih omrežjih, izklopimo zvoke, ko se učimo, pazimo, katerim vplivnežem sledimo, beremo novice v mediju, kot je Časoris, da smo informirani in vemo, kaj se dogaja, se opomnimo, naj ne verjamemo vsemu, kar vidimo na družbenih omrežjih, kajti veliko objav je olepšanih ali ne kažejo resničnega življenja, morda je vsebino ustvarila umetna inteligenca, se spomnimo, da na spletu lahko objavlja kdorkoli karkoli, dvakrat premislimo, preden neko informacijo delimo, izobesimo plakat Kako prepoznati lažne novice … )

Bickham, D. S., Hunt, E., Bediou, B., Rich, M. (2022). Adolescent Media Use: Attitudes, Effects, and Online Experiences. Boston, MA: Boston Children’s Hospital Digital Wellness Lab.

Jeriček Klanšček, H., Furman, L., Roškar, M., Drev, A., Pucelj, V., Koprivnikar, H., Zupanič, T., Korošec, A. (2023). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2022). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Kako govoriti o družbenih omrežjih?

Medijska kultura in digitalni vsakdan mladih 1. del: Prisotnost, rabe in regulacija digitalnih tehnologij v družinah in šolah. Poročilo raziskave v okviru ARRS projekta Medijski repertoarji mladih (J5-2564).

Miech, Richard A., Johnston, Lloyd D., Bachman, Jerald G., O’Malley, Patrick M., Schulenberg, John E., Patrick, Megan E. (2021). Monitoring the Future: A Continuing Study of American Youth (8th- and 10th-Grade Surveys). Inter-university Consortium for Political and Social Research, 2022-10-31.

NIJZ: Dan brez telefona – dan za druženje v živo

Nisi OK? Povej naprej

Petek, A., Čehovin, G. (2022). Safe.si anketa SID 2022: Vpliv interneta na počutje in duševno dobrobit najstnikov. Ljubljana: Center za družboslovno informatiko, Fakulteta za družbene vede.

Safe.si. Raziskava SID 2022: Vpliv interneta na počutje in duševno dobrobit najstnikov.

Safe.si (n. d.). Prekomerna raba interneta.

Učenec v osnovni šoli:

• Lahko ob pomoči oceni verodostojnost in uporabnost informacij.
• Se zaveda, da spletna okolja vključujejo vse vrste informacij in vsebin, vključno z napačnimi informacijami in dezinformacijami.
• Se zna na spletu vesti spoštljivo in zna dostopati do točnih informacij.
• Lahko opiše svoje navade pri uporabi medijev in lahko razmišlja o pomenu medijev v svojem življenju.

Učna priprava je nastala v sklopu projekta »Medijska (ne)pismenost in duševno zdravje otrok«, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti za leto 2024 – JPR-MP-24. Vsebina ne predstavlja stališč Ministrstva za kulturo RS.