Ste vedeli, da jezni ljudje več klikajo? Da zanimanje za novice in zaupanje vanje med mladimi zamira? Da se enako dogaja demokraciji? In zakaj so vplivneži tako uspešni pri prepričevanju sledilcev?
Odgovore na to je ponudila konferenca Vpliv lažnih novic na življenje v Evropski uniji, organizirana ob 10. obletnici Časorisa v sklopu projekta MediaMasters. Ta osrednji strokovni dogodek je odprl nujna vprašanja o vplivu dezinformacij na evropske demokracije in vsakdanje življenje državljanov EU.
Pritegnil je strokovnjake, učitelje, novinarje in splošno javnost, ki so skupaj raziskovali, kako lažne novice vplivajo na družbo ter kako jih prepoznati.
Pod okriljem evropskega programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV), ki se osredotoča na krepitev demokratičnih vrednot in pravic, je Časoris združil ključne deležnike za iskanje rešitev proti naraščajoči problematiki dezinformacij.
Pozitivni odzivi udeležencev so pokazali, da so prisotni resno sprejeli izziv, ki ga postavljajo lažne novice. Ob tem so imeli priložnost preizkusiti novo izobraževalno namizno igro Mojstri za medije (Media Masters) in aplikacijo, zasnovano za spodbujanje kritičnega mišljenja pri prepoznavanju zavajanj, manipulacij in dezinformacij.
Sonja Merljak Zdovc, Časorisova ustanoviteljica, je v uvodnem nagovoru izpostavila pomen resnice, zaupanja in odgovornega ravnanja z informacijami v digitalnem prostoru. Poudarila je, da so lažne novice eden največjih izzivov, s katerimi se soočamo v sodobni družbi. Njeno sporočilo je bilo jasno – zgolj z večjo ozaveščenostjo in izobraževanjem bomo lahko zaščitili evropske demokracije pred vplivom dezinformacij.
V osrednji panelni razpravi Vpliv dezinformacij na evropske demokracije so sodelovali strokovnjaki, kot so Josh LaPorte, Miriam Možgan, Ingrid Omahna in Nika Veger, ki so podali različne perspektive na problematiko dezinformacij. Te, kot so poudarili, predstavljajo ogromen izziv za demokratične institucije in socialno kohezijo v EU.
Kot je dejala Miriam Možgan, specialistka za dezinformacije in boj proti hibridnim grožnjam, so današnji izzivi v informacijski dobi večji od običajnih nevarnosti, saj »večja je verjetnost, da nam zmešajo glavo, kot da nam pade bomba nanjo.« Razprava je osvetlila, kako vplivajo na volitve, zaupanje v institucije in na vsakodnevno življenje posameznikov, kar ogroža tudi politično stabilnost in demokratične procese.
Izpostavili so raziskave, ki kažejo, da mladi vse pogosteje sledijo vplivnežem na družbenih omrežjih. To pogosto pripelje do radikalizacije mnenj in zmanjšanja zaupanja v demokratične vrednote. Raziskava ICCS 2022 je razkrila, da se med osmošolci, zlasti med fanti, povečuje podpora neenakosti med spoloma, kar kaže na širši družbeni problem, ki ga podžigajo tudi dezinformacije.
Po panelni razpravi je sledil praktični del konference, kjer so udeleženci imeli priložnost testirati izobraževalno igro Mojstri za medije. Ta mladim in odraslim omogoča, da razvijajo kritično mišljenje in se naučijo, kako se zaščititi pred manipulacijami v digitalnem prostoru.
Ne samo, da zabava, njena zanimivost je še, da spodbuja globlje razumevanje, kako pravilno analizirati in obvladovati informacije v času, ko so lažne novice povsem običajna stvar.
Na zaključni razpravi so udeleženci delili svoje misli o tem, kako bi lahko mediji ponovno pridobili zaupanje občinstva, ki je zaradi dezinformacij vse bolj zaskrbljeno. Dogodek tako ni ponudil le teoretične analize, ampak tudi konkretne rešitve za boj proti dezinformacijam.
Med ključnimi koraki za to so uvajanje medijske pismenosti v kurikulume šol že od prvega triletja in vzgajanje nove generacije uporabnikov medijev, mentoriranje mladih novinarjev ter sodelovanje med novinarskimi hišami, šolami in univerzami.
Konferenca je zaključila s pomembnim sporočilom, da je za zaščito pred dezinformacijami ključna vključitev vseh – od uporabnikov medijev in novinarjev do izobraževalnih ustanov. V prihodnosti je treba še naprej spodbujati medijsko pismenost in sodelovanje v boju proti lažnim novicam, da bomo ustvarili bolj informirano in odgovorno družbo.
Časoris, kot organizator konference, je tako naredil pomemben korak k izpolnjevanju ciljev projekta Media Masters, ki si prizadeva za izboljšanje medijske pismenosti ter spodbujanje aktivnega državljanstva med mladimi v devetih državah EU.
Projekt, ki vključuje učitelje, novinarje, študente in mlade, ponuja orodja za izgradnjo bolj informirane in kritično razmišljujoče generacije, pripravljene na izzive digitalne dobe.
***
Financira Evropska unija v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV). Vsebina izraža izključno stališča avtorjev, Evropska komisija pa ni odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje.
