Programi medijske pismenosti, ki jih razvijamo v Časorisu, so namenjeni vzgoji nove generacije uporabnikov medijev in krepitvi razumevanja pomena medijev za demokracijo.
Skupaj z učitelji v osnovnih in srednjih šolah priporočamo, da medijska pismenost postane del učnih načrtov.
V sklopu projekta Informiran učitelj, informiran otrok: spodbudimo moč naslednje generacije smo oblikovali dokument s priporočili.
Za mnoge otroke je šola edini prostor, kjer jih lahko učimo objektivnega vrednotenja.
Od tod ideja, da otroke učimo, kako sporočila, ki jih prejmejo, ovrednotiti in o njih razmišljati kritično, kako prepoznati potvorjene informacije, zamaskirane v resnico. S tem krepimo sposobnost njihovega kritičnega mišljenja in vzgajamo bodoče informirane aktivne državljane.
Kako naj otrokom omogočimo, da odrastejo v informirane aktivne državljane?
Z vključevanjem medijske pismenosti v pedagoški proces izpolnjujemo in krepimo pravico otrok, ki so ranljiva družbena skupina, do informacij.
Medijska pismenost pomeni zmožnost dostopanja do verodostojnih informacij in sposobnost analiziranja, evalvacije in ustvarjanja medijskih sporočil v različnih oblikah in na različnih platformah, pa tudi delovanja na podlagi pridobljenega znanja.
Renee Hobbs
Priporočilo za vključitev medijske pismenosti v učni načrt utemeljujemo z rezultati Časorisovega vprašalnika iz leta 2023, na katerega je odgovorilo 119 učiteljev s 25 osnovnih šol.
Večina, to je 82 odstotkov anketiranih učiteljev, se zavzema za vključitev medijske pismenosti v kurikulum. Osemdeset odstotkov jih meni, da njihovi učenci niso medijsko pismeni.
Vsi učitelji so soglasno potrdili, da so se njihovi učenci srečali z napačnimi informacijami ali dezinformacijami, pri čemer jih je 64 odstotkov izrazilo dvome o sposobnosti učencev za prepoznavanje lažnih novic.
Ker večina vprašanih učiteljev prepoznavanja dezinformacij med učenci ni preverila, smo to v Časorisu storili pred začetkom delavnic medijske pismenosti v okviru projekta Informiran učitelj, informiran otrok: spodbudimo moč naslednje generacije.
Kaj smo odkrili na delavnicah?
Od oktobra do konca decembra 2023 smo z delavnicami dosegli 546 osnovno- in srednješolcev. Na vprašalnike smo pred delavnicami prejeli 341, po delavnici pa 208 odgovorov. Učenci niso odgovarjali posamično, temveč v parih ali skupinah glede na razpoložljive elektronske naprave.
Osnovno- in srednješolci so dezinformacije o živalih ali plastičnem rižu večinoma prepoznali. Ko smo v razredu obravnavali primere zavajanj in dezinformacij, velik delež otrok ni poznal brexita. Tudi razumevanje pomena medijev za demokracijo je bilo šibko.
Poveden je rezultat, da se več kot polovica učencev in dijakov še ni spraševala o posledicah deljenja dezinformacij.
Od 208 učencev, ki so odgovorili na vprašalnik po delavnici, jih 38 odstotkov ni skrbelo, da na družbenih omrežjih širijo neresnice, in petina je izbrala odgovor: zakaj naj bi me skrbelo. Samo 14 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da pogosto pomislijo na posledice deljenja neresnic.
Pri tem smo s preverjanji v razredih ugotovili, da zelo majhen delež otrok spremlja medije, kot so tisk, radio ali televizija. Hkrati pa otroci na delavnicah odgovarjajo, da jih zanima, kaj se dogaja v Sloveniji in po svetu.
Kako učenci doživljajo novice?
Učitelji so odgovorili, da njihovi učenci novice pridobivajo predvsem prek družbenih medijev (50 odstotkov), doma (26 odstotkov) in v šoli (9 odstotkov). V prihodnjih letih bi lahko to spremenili. Šole bi postale prostor, kjer bi otroci usvojili veščine za dostopanje do verodostojnih virov in za razvijanje kritičnega mišljenja. To je mogoče doseči z uporabo verodostojnih novic pri pouku, kar nekateri učitelji že uvajajo.
Učitelji so ocenili, da so novice koristne (69 odstotkov) pri posameznih predmetih, za oddelčne ure in za dejavnosti ob posebnih dnevih.
Kako lahko krepimo medijsko pismenost?
Učitelji pri krepitvi medijske pismenosti pri otrocih zagovarjajo dva modela:
- vključevanje zunanjih strokovnjakov, ki predajajo znanje otrokom in pedagoškemu kadru;
- vključevanje izobraževanja in usposabljanja kadrov tako, da lahko ti znanje in veščine medijske pismenosti prenašajo na otroke in kolege.
Odgovornost učiteljev, da otroke naučijo dostopati do verodostojnih informacij, je gromozanska.
Karmen Zupanc, OŠ Polzela
Zasnova modela mentorstva
Zasnova modela mentorstva, ki je rezultat sodelovanja z več kot sto učitelji, ki so že sodelovali s Časorisom, je nastala na temelju njihovih potreb po vključevanju medijske pismenosti v izobraževalni proces. Model obsega:
- didaktična priporočila z učnimi cilji za osnovno šolo,
- temeljne naloge mentorja in
- predlog za priznanje dela z mladimi za učitelje.
Didaktična priporočila in učni cilji
Naša vizija je, da otroci prepoznajo pomen verodostojnih medijev in da se – tako kot generacije pred njimi – navadijo spremljati novice, ki jim lahko zaupajo.
Vsak učitelj lahko takoj začne učence navajati na verodostojne informacije in vlogo medijev za demokracijo z redno uporabo novic v Časorisu. Z medijskimi vsebinami spodbuja tudi kritično mišljenje pri otrocih.
Z doseganjem učnih ciljev na področju medijske pismenosti učenec v osnovni šoli:
- ob pomoči učitelja oceni verodostojnost in uporabnost informacij;
- se zaveda, da spletna okolja vključujejo vse vrste informacij in vsebin, vključno z napačnimi informacijami in dezinformacijami;
- se zna na spletu vesti spoštljivo in zna dostopati do točnih informacij;
- lahko opiše svoje navade pri uporabi medijev in lahko razmišlja o pomenu medijev v svojem življenju.
Temeljne naloge mentorja
Časorisova mentorica in mentor medijske pismenosti:
- prepoznava vrednost medijske pismenosti za boljšo prihodnost otrok;
- spodbuja otroke k rednemu branju novic v Časorisu;
- neguje radovednost otrok, krepi veščino branja in pisanja ter otroke spodbuja, da napišejo prispevke za Časoris;
- je oseba, ki ji lahko pišemo in jo seznanimo s projekti, ki jih izvajamo v Časorisu (ko imamo na voljo natečaj ali delavnico za učence, učitelje ali starše, to sporočimo mentorjem in jih povabimo k sodelovanju);
- izkazuje pripravljenost na redno sodelovanje in stike s Časorisom;
- dvakrat na leto sodeluje na videokonferenčnem sestanku mentorjev;
- prejme priznanje za delo z otroki na področju medijske pismenosti.
Predlog, da se mentorju prizna delo z mladimi
Delavnice medijske pismenosti, ki smo jih izvedli na osnovnih in srednjih šolah, so bile namenjene krepitvi medijske pismenosti otrok in usposabljanju učiteljev za vlogo mentorjev medijske pismenosti.
Učitelji so na delavnicah za učence in dijake prisluhnili primerom dobrih praks in s tem prejeli podporo pri poučevanju medijske pismenosti, vključno z medijskimi vsebinami za spodbujanje kritičnega mišljenja otrok.
Medijsko pismena oseba zna poiskati verodostojne informacije, na primer v mediju, enciklopediji, na jumbo plakatu ali kje drugje, ter zna presoditi in kritično premisliti, ali informaciji zaupa.
Za samozavestno in ažurno predajanje medijske pismenosti predlagamo dodatno izobraževanje in usposabljanja učiteljev ter priznanje za opravljeno usposabljanje v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, in sicer s 17. in 18. členom omenjenega pravilnika.
Dodatno izobraževanje in usposabljanje je učiteljem dostopno na Časorisovem spletnem portalu za medijsko pismenost in poteka kot spletno samoučenje.
Uporabnik predela spletne seminarje, ki so del Časorisovega portala za medijsko pismenost, preuči videe in drugo vizualno gradivo, pregleda spletne povezave in odigra spletne igre. Pridobljeno znanje preveri z reševanjem kviza.
Sodelujoči, ki je izpeljal vse predvidene seminarske aktivnosti vsaj štirih spletnih seminarjev, je opravil usposabljanje v skupnem trajanju najmanj osmih ur. Pri branju pravilnika ugotavljamo, da imajo učitelji potem možnost prejeti 0,5 točke za napredovanje v naziv. Ker pa ob koncu vsakega spletnega seminarja rešijo kviz in s tem preverijo svoje znanje, ocenjujemo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev cele točke (18. člen od 1. do 4. točke prvega odstavka).
S predelavo spletnih seminarjev bodo učitelji utrdili znanje in samozavest za uporabo več kot 20 učnih priprav, ki so prav tako del Časorisovega portala za medijsko pismenost.
Učne priprave, ki so jih pripravile izkušene učiteljice iz osnovnih šol po vsej Sloveniji, so didaktično orodje, s katerim učitelji aktualizirajo učne ure, učencem pa obenem ponudijo relevantne novice iz Slovenije in sveta. Učence z njimi nevsiljivo navajamo na kritično mišljenje, uporabo zanesljivih virov in iskanje verodostojnih informacij.
***
Projekt »Informiran učitelj, informiran otrok: spodbudimo moč naslednje generacije« sofinancira Ministrstvo za kulturo RS v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti za leto 2023 – JPR-MP-23. Vsebina ne predstavlja stališč Ministrstva za kulturo RS.
