Za vse

Ilustracija: Urška Stropnik Šonc

Škatla z orodji

Časorisov portal za medijsko pismenost ponuja številne brezplačne vire tako za učitelje kot tudi starše in za najširšo javnost, vključno z interaktivnimi igrami, videi, plakati, priročniki in različnimi nasveti. Preizkusite jih!

Ilustracija: Urška Stropnik Šonc

Kaj vsebuje škatla z orodji?

Interaktivne igre

Harmony Square

Bad News Game

Bad News Game Junior

Videe in animacije

Priročnik

Kako in zakaj postati medijsko pismen?

Na Časorisovem portalu medijske pismenosti spodbujamo kritično razmišljanje o medijih in učimo, zakaj je treba znati prepoznati lažne novice in kako to storiti.

Dezinformacije in lažne novice se običajno ustvarjajo zato, ker želi nekdo z njimi vplivati na naša prepričanja in ravnanje ali pa z njimi zaslužiti.

Objava o rižu iz plastike. Vir: Sociala.si/Facebook

Na družbenem omrežju se je širila denimo novica, da se lahko pred novim koronavirusom zaščitimo s pitjem tople vode ali celo s fenanjem, z uživanjem vitaminov, prehranskih dopolnil ali določene hrane, denimo česna.

Ali pa sporočilo, da je riž, ki ga prodajajo v trgovini, iz plastike.

Medijsko pismena oseba zna preveriti, ali gre za informacijo, ki ji lahko zaupa.

So na primer novice o delfinih ali meduzi v beneškem kanalu, o kužku z repkom na čelu, o letečih pingvinih, o pingvinu, ki so ga zamenjali z vlomilcem, o orjaški anakondi ali o gensko spremenjenih ivanjščicah resnične ali lažne?

Kaj pa denimo o rdeči sovi z modrimi očmi

Rdeča sova. Vir: posnetek zaslona/Snopes

Ali pa o morskemu psu, ki je preganjal kanuista?

Beli morski pes za kajakom. Foto: Thomas P. Peschak/https://www.thomaspeschak.com Foto: Thomas P. Peschak/www.thomaspeschak.com

Novicam, ki nas vznemirijo, lahko hitreje nasedemo kot tistim, ki se nas ne dotaknejo.

Zdaj je tu še umetna inteligenca, ki nam lahko povzroča dodatne preglavice.

Ali zmoremo razbrati, kateri obraz je ustvarila umetna inteligenca? In katero fotografijo?

Medijsko pismena oseba po definiciji v ameriškem časopisu za otroke News-O-Matic zna iz množice informacij izluščiti smisel in se s tem učiti o svetu, v katerem živi; zna ločiti dejstva od napačnih informacij in laži; zna razumeti in ustvariti medijska sporočila.

V sodelovanju z Michelle Ciulla Lipkin iz organizacije NAMLE so v News-O-Maticu otrokom pripravili pet napotkov, kako postati medijsko pismen:

  1. Bodi kritičen; zgolj zato, ker si nekaj prebral, še ne pomeni, da je to res. Poišči, od kod so dejstva v besedilu, poskusi jih preveriti.
  2. Ne deli preveč; kar objaviš na spletu, tam ostane za vedno. Pomisli, preden deliš neko informacijo ali fotografijo. Ne objavljaj ničesar, kar bi lahko nekoga prizadelo.
  3. Zastavljaj vprašanja; o vsaki stvari se pozanimaj. Ko nekaj vidiš ali prebereš,  razmisli. Kdo je to naredil, zakaj? Lahko tej osebi ali tej informaciji zaupam? Kako se ob tej novici počutim? Več vprašanj kot si zastaviš, bolj medijsko pismena oseba boš.
  4. Pogovarjaj se; o tem, kar vidiš in prebereš. Vprašaj druge, kaj mislijo. Morda te bo presenetilo, koliko različnih plati ima lahko en sam dogodek, kako zelo različno lahko ljudje gledamo na isto stvar. Vedno je dobro, če se naučimo nekaj novega.
  5. Ustvarjaj; poskusi ustvariti medijsko sporočilo. Napiši novico, posnemi fotografijo, ustvari meme. Pri tem se lahko zelo zabavaš. Še nikoli ni bilo na voljo toliko tehnoloških pripomočkov za ustvarjanje.

Kot je 13-letna Jude rekla novinarjem News-O-Matica: Če se naučiš biti odgovoren uporabnik medijev, boš boljša oseba – na spletu in v resničnem življenju.

V Organizaciji združenih narodov s kampanjo #PledgetoPause vse ljudi po svetu pozivajo k zavezi, da se bodo za hip ustavili, globoko vdihnili in pomislili, preden bodo delili informacije na spletu.

Kako prepoznati lažne novice?

V Časorisu za prepoznavanje dezinformacij in medijsko opismenjevanje uporabljamo orodja, ki smo jih razvili sami (knjižica Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic in video Kaj so lažne novice?) in tista, ki smo jih za slovensko javnost priredili v sodelovanju z drugimi organizacijami (družabne igre Bad News oziroma Bad News Junior ter Harmony Square, letak Kako prepoznati lažne novice? in letak E.S.C.A.P.E. oziroma poD.V.O.M.I.Š.) ali pa smo jih zasledili na straneh zaupanja vrednih organizacij (denimo igra The Disinformation Diaries za politike in njihove svetovalce).

Kako torej prepoznamo lažne novice in druge oblike dezinformacij? Lahko se na primer vprašamo:

  • Ali novica zveni verjetno?
  • Ali je še kdo poročal o njej (mediji ali drugi viri, denimo enciklopedije)?
  • Kdo je avtor?
  • S čim je pritegnila tvojo pozornost?
  • Kaj je namen sporočila?
  • Ali kaj manjka v sporočilu?
  • Ali je besedilo slovnično pravilno?
  • Ali je portal, kjer je objavljena, verodostojen? Ga poznaš, mu lahko zaupaš?
  • Ali so avtorji portala predstavljani v rubriki, kot je denimo O nas?
  • Ali so na portalu predstavili njegov namen?
  • Ali je fotografija pristna oziroma se ti zdi, da ni ponarejena? Če poskusimo ugotoviti, kdaj in kje vse je že bila objavljena, denimo tako, da jo prenesemo v TinEye, lahko hitro ugotovimo, kdaj je bila prvič objavljena. Podrobnejša navodila (v angleščini) za prepoznavanje pristnosti fotografij so pripravili v organizaciji Belingcat.
  • Ali je video pristen? Lahko, da sodi med tako imenovane »deepfakes«, torej videe, v katerih so osebe oziroma njihove izjave ponarejene. Pri preverjanju verodostojnosti videa si lahko pomagamo z vtičnikom za brskalnik chrome Invid.
  • Ali je naslovna vrstica portala pristna? Je končnica naslova smiselna?
  • Ali so novico pomagali razširiti boti? Zlonamerni posamezniki in organizacije bote uporabljajo v slabe namene, zato velja biti previden. V tiskovni agenciji Associated Press (AP) preverjajo novice, ki krožijo po spletu. Med drugim razkrivajo, katere novice niso resnične, vendar so se hitro – celo v manj kot enem tednu – razširile tudi s pomočjo botov.
  • Ali so pristnost novice potrdili portali za preverjanje dejstev, kot je denimo Snopes? V Sloveniji imamo portala Ne/Ja, razbijalka mitov in RazkrinkavanjeInformacije iz različnih držav o novem koronavirusu lahko preverimo na portalu Poynter. Najstniki jih razkrivajo na portalu Teen Fact-Checking Network.
  • Kako prepoznamo lažne novice, ki so povezane z novim koronavirusom? Pri tem lahko pomaga igrica v angleščini Go Viral. Ustvarili so jo strokovnjaki, ki so zasnovali igro Bad News.
  • Če vse to ni dovolj, imamo na voljo še dodatna orodja za preverjanje informacij ali platformo Media Manipulation Casebook, ki je namenjena civilnodružbenim organizacijam, novinarjem in raziskovalcem. Obiščemo lahko platformo, kjer po sistemu semaforja razkrivajo, katere dezinformacije krožijo po spletu. Na voljo sta tudi kratki predstavitvi platforme in primera, ki je med prvim valom epidemije še posebej odmeval po svetu.